Naivna likovna umetnost - Ex YU

S pojmom naivna umetnost predvsem opredelimo status umetnika, ki ni akademsko izobražen, pač pa samouk – zato ga v slovenščini radi opredelimo za samorastnika.
Fenomen naivne umetnosti se je v jugoslovanskem prostoru v 20. stoletju posebej izrazito uveljavil že pred drugo svetovno vojno. Hrvaški akademski slikar Krsto Hegedušić (1901–1975), ki je vodil skupino Zemlja, je leta 1930 v zagorski vasici Hlebine, ustanovil “Hlebinsko šolo”. Ime se je uveljavilo leta 1931, ko je Hegedušić povabil na razstavo skupine Zemlja, v Zagrebu, dva njena predstavnika, Ivana Generalića (1914–1992) in Franja Mraza (1901–1975). Hegedušić, ki je uporabljal slikarsko tehniko tempere na steklo, je s svojo značilno poenostavljeno stilizacijo pritegnil kmečke mladeniče in jih usmerjal v slikarstvo, saj je želel, da umetnost najde stik s preprostim ljudstvom. Fenomen kmečkih slikarjev oziroma hlebinska šola je bil pisan na kožo socialističnemu režimu, ki je skušal afirmirati ideologijo, da umetnost ni domena elit, temveč pripada vsem in je prav tako lahko vsem razumljiva. Z njo se lahko ukvarjajo tudi ljudje s periferije brez splošne ali formalne likovne izobrazbe, ki celo dosežejo mednarodno slavo. Naivna umetnost je po letu 1945 postala priljubljena jugoslovanska blagovna znamka, tako rekoč prepoznavni znak jugoslovanske umetnosti v svetu.
Po drugi svetovni vojni je Ivan Generalić, najvidnejši predstavnik hlebinske šole, postal neke vrste slikarski guru in učil slikati mlajše generacije v Podravini (t.i. druga generacija): Franjo Filipović, Dragutin Gaži, Mijo Kovačić, Ivan Večenaj, Martin Mehkek, Ivan Lacković-Croata).
Zaradi tako velikega zanimanja za naivne umetnike je bilo zaželeno, da vsaka republika odkrije svoje predstavnike te umetnostne smeri. Tako so eden od štirih jugoslovanskih republiških centrov te umetnosti postale tudi slovenske Žiri.
Leta 1955, je na III. Bienalu v São Paolu, jugoslovansko umetnost predstavljala naiva, kar je tej vrsti umetnosti dalo svetovno slavo. Posebej je pomembna razstava leta 1958, »50 Ans d’Art Moderne« v Bruslju, kjer Ivana Generalića uvrstijo med najpomembnejše svetovne slikarje druge polovice 20. stoletja.

Showing 1–9 of 21 results