France Gorše (1897 - 1986): Pieta, bron, signirano, mere: 17 x 12 x 21 (v) cm. F. Gorše je eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega modernističnega kiparstva.

Kot kipar je France Gorše obvladal najrazličnejše tehnike. V začetku je najraje uporabljal trde materiale (kamen, marmor), pri srcu so mu bili tudi bron, žgana glina in les. V ameriškem obdobju je okoli leta 1960 iznašel novo tehniko orešec (zmes iz orehove žagovine in posebnega lepila). Po vrnitvi v Evropo se je vrnil k vzorom, ki so se mu vtisnili v spomin ob domači obrti in ljudski umetnosti v domačem Zamostecu.

V evidenci je nad 700 Goršetovih umetniških del. Mnogo del je v privatnih zbirkah njegovih oboževalcev v ZDA, Kanadi, Argentini in po celem svetu. V Sloveniji ima Gorše stalno razstavo v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. V oporoki je France Gorše zapustil Slovenskemu prosvetnemu društvu Kočna v Svečah celotno svojo galerijo s kulturnim parkom.

Iz predvojnega časa so v Sloveniji najbolj znane Goršetove stvaritve »Kopalka« v kopališču Ilirija v Ljubljani, Moleča žena, Madona, Pieta, spomenik prof. Prijatelja pred Univerzo, razni Križevi poti, alegorične figure (Pomladni pozdrav) in monumentalne plastike (Nebotičnik, Parlament v Beogradu).

V prvih letih emigracije se je posvetil predvsem mali plastiki in risbi. Ob naselitvi v ZDA je prejel naročila za opreme cerkva (cerkev Marije Pomagaj v Torontu, Brezmadežne v New Torontu, sv. Jožefa v Chisholmu – Minnesota). Mnogo Goršetovih del tega obdobja hrani Galerie International v New Yorku (Angel, Zmaj, Sv. Ciril, Sv. Metod, Prerokinja).

Religiozna in svetopisemska tematika sta bili Goršetu vedno zelo blizu. Po vrnitvi v Evropo je bil zasut z naročili za opremo cerkva in kapel, med drugimi za novo cerkev sv. Cirila in Metoda na Teznem pri Mariboru, za kapelo v domu duhovnih vaj v Tinjah na Koroškem, za kapelo pri šolskih sestrah v Št. Jakobu v Rožu in kapelah pri jezuitih v Dravljah in salezijancih v Želimljah. Leta 1973 si je Gorše ustvaril v Svečah v stari Vrbnikovi kmečki hiši poleg farne cerkve svoj atelje in lastno galerijo. Vrt pred svojo hišo je preoblikoval z vrsto doprsnih kipov v edinstven kulturni park. Med podobami pomembnih koroških kulturnih ustvarjalcev je tudi njegov avtoportret.

Za svoja dela je prejel številna priznanja povsod po svetu: med drugimi, 1929 srebrno odličje v Trstu, 1937 nagrado in naročilo za plastiki Kmetijstvo in Industrija v Zvezni skupščini v Beogradu, 1943 nagrado za Kopalko, 1969 nagrado in naročilo za reliefe v slovenski kapeli Marijinega svetišča v Washingtonu. Najljubše mu je bilo odlikovanje, ki mu ga je leta 1969 za življenjsko delo podelil papež Pavel VI.