Intervju: S pridihom preteklosti

Antikvitete Lipovec

Intervju: S pridihom preteklosti

Antikvitete Lipovec

STARINE GOVORIJO O ŽIVLJENJU, KULTURI IN LJUBEZNI NAŠIH PREDNIKOV, HKRATI PA LAHKO POLEPŠAJO ŠE TAKO MODEREN DOM.

Morda ste na babičinem podstrešju odkrili kakšen star predmet, ki vas je popolnoma očaral. Obrisali ste prah z njega in ga odnesli v svoje stanovanje, da bi vnesli vanj nekaj domačnosti in topline. Kaj pa sedaj, ste se morda spraševali; kam ga postaviti, ali sploh sodi k modernemu pohištvu? Ali pa niste imeli te sreče, da bi lahko brskali po kakšnem pozabljenem podstrešju, ste si pa zmeraj želeli v stanovanje postaviti kakšno starino, vendar niste vedeli, kje in kako naj jo kupite?

O starinah in še marsičem v zvezi z njimi smo se pogovarjali z lastnikom največje starinarnice v Sloveniji: s Tomažem Lipovcem iz starinarnice Antikvitete Lipovec v Mariboru.

Koliko mora biti predmet pravzaprav star, da je primeren za starinarnico, oziroma kaj sploh je starina? Definicije starin se razlikujejo, od tistih v slovarjih, do tistih v Zakonu o varovanju kulturne dediščine. Meni ljubši izraz je predmet uporabne umetnosti ali predmet dekorativne umetnosti. Tu starost ne igra odločilne vloge, temveč zgolj umetnostna, uporabna in estetska vrednost predmeta. Res pa je, da v to kategorijo spada veliko predmetov prejšnjih stoletij in le malo iz današnjega časa.

Predmete katerih obdobij najdemo pri vas, katere starine prevladujejo in po čem kupci najbolj povprašujejo?  V trgovini Antika Lipovec prodajamo pohištvo iz različnih časovnih obdobij, dekorativne predmete uporabne umetnosti iz 17. do začetka 20. stoletja: svetila, ure, predmete iz medenine, srebra, porcelana, stekla ter umetnine. Tradicionalno je že dolga leta najbolj iskano zelo kvalitetno pohištvo v stilu bidermajer, izdelano v Avstriji, zadnja leta pa tudi pohištvo v stilu dunajske secesije. Veliko se proda tudi kvalitetnega pohištva v stilu historizma, ki je Mariborčanom zaradi arhitekture na prelomnici 19. in 20. stoletja še posebno blizu. Od materialov je najbolj priljubljen domači oreh, svetlejših barv, s poudarjeno teksturo.

Kdo danes kupuje starine, velja morda kakšno pravilo? Opažamo, da so naši kupci navadno izobraženi, nadpovprečno situirani in imajo prirojen ali privzgojen čut za estetiko. Razlogi za nakup pa so različni, od želje po lepo urejenem staovanju, do želje po prestižu ali pa so nakupi zgolj špekulativne in investicijske narave.

Kako lahko starinsko pohištvo kombiniramo z modernim? Če smo se odločili za moderno opremo stanovanja, s starinami ne smemo pretiravati. Primeren je kos ali dva za vsak prostor. V tem primeru lahko izberemo starinsko vitrino in kredenco za jedilnico, mizico, omarico in starinsko ogledalo za dnevno sobo ali starinski obešalnik za predsobo in lep orehov predalnik za spalnico. Seveda pa lahko moderen ambient polepšamo tudi s starinskim lestencem ali svetilko. To so dodatki, ki nam stanovanje spremenijo v dom.

Zakaj je bolje kupiti starino v starinarnici kot preko oglasa ali celo na bolšjem sejmu? V vsaki resni starinarnici je preverjen izvor predmetov, trgovci so izpostavljeni raznim kontrolam, za vsak predmet se izda potrdilo o originalnosti in strokovni obnovi. Nakup starine preko oglasa ali na bolšjem trgu bi lahko primerjal z nakupom kakšne ročne ure boljše znamke, recimo Rolex, na kramarskem sejmu ali od uličnega prodajalca.

Kaj pa, ko imamo starino enkrat doma: kako jo negujemo? Obstaja kakšen preprost recept? Najboljše je, da se o negi takšnega predmeta posvetujeje s strokovnjakom. Splošno pravilo pri vseh predmetih pa je, da se izogibamo pranju ali močenju z vodo in agresivnimi čistili ter kemikalijami.

Imate kakšen nasvet za tiste, ki bi radi kupili starino? Kupujte pri preizkušenih trgovcih in vedno zahtevajte potrdilo o originalnosti. Lahko je izraženo na računu ali kako drugače. Nizka cena je lahko znak, da je s predmetom nekaj narobe. Vedeti moramo, da je v ceni starinskega pohištva do 80 odstotkov delež restavriranja, zato se ravno pri nekorektno opravljenem restavriranju kujejo največji dobički. Les je material, na katerem se nestrokovni posegi vidijo šele čez nekaj časa, denimo pokanje lesa, luščenje laka ali furnirja, matiranje premazov, razpadanje konstrukcije,… Predmete naj restavrira profesionalec, ki ima za določeno področje izobrazbo in opravljen strokovni izpit.

Povzeto po: Naš dom, oktober 2007