Zadnja četrtina 19. stoletja je obdobje hitrega razvoja industrije. Pohištvo postane cenejše in dostopno vsem slojem prebivalstva.

Pohištvo tega obdobja je včasih pretirano okrašeno z ornamentiko preteklih slogov. Vendar ne govorimo o imitacijah, saj je izdelano na svojstven način in ga nikakor ne moremo zamenjati s pohištvom prejšnjih obdobij.

Pri nas historizem napačno imenujemo tudi staronemški stil oz. altdeuch, v Avstriji in Nemčiji pa uporabljajo izraz Gründerzeit.

V začetnem obdobju historizma (konec 19. stoletja), je kvaliteta izdelave pohištva na ravni prejšnjih obdobij, pa tudi izbira lesa in furnirja je kvalitetna.

Ob prelomu stoletja, pa zaradi elektrifikacije in uporabe električnih strojev, klasična izdelava pohištva za vedno izgine. Pohištvo postaja vse cenejše in vedno bolj potrošna dobrina, s svojim rokom trajanja.