Ivan Generalić, Ptica nad poplavljeno pokrajino, olje na steklo, signirano: I. Gen, l. 1972, unikaten, ročno izdelan okvir, mere: 60 x 72 cm, mere z okvirjem: 74 x 85 cm, pristnost slike je potrjena s strani strokovnjakov Muzeja naivne umetnosti v Koprivnici.

Ozadje slike je nevihtno nebo, prekrito s temno-modrimi oblaki. Roza ptica simbolizira grožnjo prihodnosti. Alegorija ponovnega rojstva poplavljene podravinske pokrajine.

Ivan Generalić (21. december 1914 Hlebine - 27. november 1992 Koprivnica): začetnik in najvidnejši predstavnih hrvaške naivne umetnosti. Znan je po svojih zelo stiliziranih, živahnih in skoraj halucinantnih pokrajinah podeželskega kmečkega življenja, ki jih je kombiniral z prodornimi političnimi komentarji. Generalič je svoja dela ustvaril z edinstvenim postopkom nanašanja oljne barve na hrbtno stran steklene plošče, s čimer je na končnih slikah ustvaril lesketajočo, zaslonsko kakovost. 

Samostojno je razstavljal v Parizu, New Yorku in Bruslju ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah, kot so Baden-Baden, Basel, Bratislava, Šanghaj, Peking, Tokio, St. Petersburg, Madrid itd. Sodeloval je na bienalu v Sao Paulu, kjer se je pričela mednarodna afirmacija hrvaške naivne umetnosti.

Ivan Generalić riše in slika že od zgodnjega otroštva. Načrtno je pričel slikati poleti 1930, potem ko sta s Franjem Mrazom, spoznala akademskega slikarja Krsta Hegedušića, ki je postal njun mentor.  Hegedušić sprva pokaže Generaliću in Mrazu različne slikarske tehnike, nato jima naroči, naj ne kopirata svetniških slik in razglednic, temveč vztrajata pri samostojnem delu, na podlagi njunih opazovanj. Tako so nastale prve Generalićeve upodobitve tipičnih motivov podeželskega življenja, včasih prežete s socialno tematiko. Hegedušić jim omogoči, da prvič razstavljajo kot gostje na III. razstavi društva umetnikov Zemlja, ki je bila odprta 13. septembra 1931 v Zagrebu. Kmalu zatem je Ivan Generalić pričel samostojno razstavljati in postopoma začel poklicno slikati. Generalić je po drugi svetovni vojni kot slikarske talente odkril tri mladeniče iz Hlebin: Franja Dolenca, Franja Filipovića in Dragana Gažija, ter postal njihov mentor. S tem se je začela druga generacija kmečkih slikarjev Hlebinske šole.

Generalićev slikarski opus lahko razdelimo na več slogovno-morfoloških obdobij: obdobje začetne ali "otroške" faze (od 1930 do 1932/3, zemeljsko in pozemeljsko obdobje (od 1932/33 do 1936/37), lirično obdobje (od 1937/38. do 1945); obdobje  realistične proze in tendencioznega realizma (od 1946 do 1950/51), doba polne zrelosti in umetnikove izjemne mednarodne afirmacije (od 1952 do 1961/62), doba osebnega manirizma (od 1963 do 1973/74), doba nove sinteze in pozna leta (1974 do 1992).