Repnik je bil eden redkih slovenskih samoukov, ki je bil član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU). Prvič je razstavljal leta 1963 v Celju na razstavi Slovenski samouki. Takrat je že izoblikoval svoj značilni slog. Ustvaril je pretresljivo podobo preprostega človeka z značilnim obraznim tipom, ki proporcionalno obvladuje celotno figuro in skupaj z močno predimenzioniranimi rokami in stopali daje vtis grotesknosti, navaja Koroški biografski leksikon. O Repnikovem življenju in delu je bil leta 1965 posnet film z naslovom Žareče oči.

Leta 2005 so Repniku ob njegovi 70-letnici pripravili razstavo v Galeriji ZDSLU. Ob njej so tedaj zapisali, da je Repnikovo slikarstvo pošteno in neposredno, a hkrati izjemno prepričljivo in sugestivno, na način naive, ki pa pri njem nikakor ni naivna: “Sporoča globoke življenjske resnice, plete zgodbo, epopejo o kmečkem stanu v njegovih številnih različicah in čustvenih stanjih, v širokem emocionalnem razponu in v menjajočih se razpoloženjih, povezanih z vsakodnevnim bitjem in žitjem.” (Koroške novice, marec 2020).