V drugi polovici 18. stoletja, se je v Franciji izoblikoval neoklasicistični slog, ki je bil hitro sprejet tudi drugod po Evropi.

Berlin postane center razvoja nove faze klasicizma, katere značilnost je navdušenje nad antičnim Rimom in Grčijo.

V Avstriji se začne klasicizem razvijati v zadnji četrtini 18. stoletja, pod vladavino Jožefa II. Ta slog imenujemo tudi jožefinski stil. Nova tehnika rezanja furnirja počez, omogoča oblikovati manjše kose furnirja, z lepšo strukturo. Zato so zelo priljubljene intarzije večinoma kvadratnih oblik, zložene v šahovnico ali v obliki globinskih kvadrov.

Na Dunaju razvijejo svojo različico pohištva, v stilu empir. Večina pohištva pri nas, iz tega obdobja, izvira prav iz dunajskih delavnic. Oblika pohištva je pravokotna, z izjemo lire, ki je značilnost empirja. Velikokrat se upodablja egipčanska tematika: sfinge, hieroglifi, obeliski…,kateri so včasih tudi pozlačeni. Za izdelavo pohištva se uporablja predvsem mahagoni, oreh in divja češnja. Neredko je črno pohištvo.

Empir je slog, ki je zelo cenjen. Posamezni kosi dosegajo na svetovnem trgu izjemno visoke cene.

Kaminska ura iz začetka 19. stoletja (približno iz leta 1800), rožni les, alabasterni stebri, medeninast dekor.