Okoli leta 1900 Evropo navdušuje nova vrsta umetnosti, imenovana Moderni stil. Pisatelj Oktav Mirbo je tako opisal moderni stil: »Nič ni ravno, niti pravokotno, ni vertikalne črte, kar je okroglo, postane oglato, kar je oglato, postane okroglo. Hočem povedati, da ni nič okroglo, niti oglato, niti ovalno, niti podolgovato, niti pokončno, niti vodoravno. Vse se obrača in zvija, vse se kotali, ovija, odvija in naenkrat pada, nihče ne ve kako in zakaj. Pohištvo izgleda kot da je pijano.«

To je stroga kritika, ki pa pravilno razloži skrajne meje tega stila. Želja za nečim novim je tolikšna, da lahko govorimo o resnični originalnosti.

Zaradi kratkega obdobja trajanja tega sloga, do 1. svetovne vojne, je ta med zbiralci izredno priljubljen in v zadnjih letih vse bolj cenjen.

Med obema vojnama je šel razvoj pohištva v Evropi v različne smeri, večinoma pa se je jugendstil zaradi vse cenejše proizvodnje vedno bolj »čistil« in moderniziral. Do 2. svetovne vojne so jugedstil in secesijo očistili značilnih dekoracij. Edina dekoracija ostane lep furnir, navadno orehova korenina.