Albin Lugari\u010d, Brez naslova, olje na juto, signirano desno spodaj, okvirjeno, mere: 101 x 91 cm (+ okvir 5 cm).<\/p>\n
Akademski slikar Albin Lugari\u010d je izredno ploden ustvarjalec in zelo raznolik slikar. Njegove skupine slik so zaokro\u017eene v ve\u010d izrazitej\u0161ih ciklusov. V petdesetih letih sta nastala ciklusa istrskih krajin in figur v prostoru. V prvi polovici \u0161estdesetih let je izginila figura in ostali so \u0161opki cvetja, slike na steni in predvsem pogled skozi okno ali vrata v pokrajino. Poudarek je na odnosih med zunanjim in notranjim prostorom. V tem \u010dasu je nastalo ve\u010d Pesnikov in Ve\u010derov, njegovih najbolj ekspresionisti\u010dnih del. Sledilo je obdobje svetlej\u0161ih podob Pristani\u0161\u010d, Jadrnic, Solin, Obal in \u010ceri, s katerimi se je pribli\u017eeval abstrakciji. V prvi polovici sedemdesetih let je nastal verjetno najpomembnej\u0161i cikel halo\u0161kih pokrajin in uveljavil se je kot krajinar. V naslednjem desetletju se je vra\u010dal k nekaterim motivom iz prej\u0161njih obdobij. Spet ga je pritegnila figuralika in nastalo je ve\u010d zanimivih istrskih podob. Sledila so bolj druga\u010dna devetdeseta leta. Z abstraktnimi kompozicijami se je odmaknil od predmetne prepoznavnosti. Upodabljal je mestne vedute, vsebinsko tema\u010dne in agresivne, kar zanj ni zna\u010dilno. Stalna spremljevalka njegovega slikarstva je risba, kjer je tudi najbolj razviden njegov naslon na vzornike, na profesorje iz ljubljanske akademije. Za risbe je zna\u010dilna sklenjena obrisna linija brez sen\u010denja, kot slikar pa se je Lugari\u010d rad izra\u017eal v tonskih risbah, za katere je zna\u010dilen \u0161irok zamah s \u010dopi\u010dem.<\/p>\n