{"id":10940,"date":"2023-03-06T07:00:40","date_gmt":"2023-03-06T07:00:40","guid":{"rendered":"https:\/\/antika-lipovec.si\/ko-cas-izgine\/"},"modified":"2023-03-06T07:00:40","modified_gmt":"2023-03-06T07:00:40","slug":"ko-cas-izgine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/ko-cas-izgine\/","title":{"rendered":"Ko \u010das izgine…"},"content":{"rendered":"

\"\"Pa ne zares. Lahko se postavimo na glavo, pa bo vseeno tekel.<\/strong><\/p>\n

\u017de starokr\u0161\u010danskega o\u010deta sv. Avgu\u0161tina je begalo vpra\u0161anje o \u010dasu, zato je na koncu rekel: “Pravzaprav ne vem, kaj je, gotovo pa je neke vrste razse\u017enost.”<\/p>\n

No, bolj umetnega odgovora, ki ga razumejo navadni smrtniki, \u0161e niso izna\u0161li, starina pa je morda dobra prispodoba za to, kako se da \u010das raztegovati in vsaj navidezno prila\u0161\u010dati.
\n
Starina ali antikviteta, tudi anti\u010dna smo sli\u0161ali, \u010deprav gre verjetno za na ulici skovano spa\u010denko, ki pa se bo morda neko\u010d prijela, predstavlja tisto, \u010desar v nobenem primeru no\u010demo \u2013 biti stari. Vendar je moderno biti moder in v kavarni na glas razpravljati, zakaj so spleti\u010dne potrebovale izrezljano mizico z majhnim predalom, tako majhnim, da bi se par dana\u0161njih \u0161mink \u017ee stiskalo v njem.<\/p>\n

Starinar naj bi bil torej \u010dlovek, ki se profesionalno ukvarja s (pre)prodajo antikvitet in umetnin ter pri tem neznansko u\u017eiva. \u00bbTega ne more\u0161 po\u010deti izklju\u010dno zaradi denarja, ampak iz neke vrste ljubezni do starih predalnikov in zbledelih likovnih podob na platnu,\u00ab pravi starinar Jaka Prijatelj iz Catniole Antique na Trubarjevi, ene najstarej\u0161ih trgovin s starinami v Ljubljani, ki nas je z definicijo starine kar malo presenetil. Antikviteta je namre\u010d lahko vsaka stvar ali predmet, ki ni ve\u010d v redni prodaji. Se pravi, da ni strogo omejena z letom nastanka, \u010deprav je po drugi strani res, da to velja za industrijsko oblikovane izdelke, kot so na primer ure. Druga\u010de je seveda s pohi\u0161tvom in spet druga\u010de z umetninami. \u00bbStvar se prepleta,\u00ab meni Prijatelj. Tudi stari rokopisi slavnih pisateljev dosegajo vrtoglave cene, a spet neprimerljivo ni\u017eje od slik najslavnej\u0161ih slikarjev; Van Goghov portet bolni\u010darja so pred leti prodali za 88 milijonov dolarjev.<\/p>\n

Intimne malenkosti<\/strong><\/p>\n

Vemo, da ima vsaka stvar na svetu svojo ceno in da se ta vzpostavlja na trgu, vendar Prijatelj meni, da je vrednost starega kosa pohi\u0161tva v mno\u017eici najrazli\u010dnej\u0161ih pogledov, od zgodovinskega, etnolo\u0161kega, umetni\u0161kega do kulturnega in trgovskega.<\/p>\n

\u00bbZa muzealca bo vsaka sto let stara omara vredna skladi\u0161\u010denja v najbolj\u0161ih muzejskih prostorih s primerno klimo, v resnici pa je na trgu ne more\u0161 prodati. \u00bb Razlog je najbr\u017e preprost. Stoletnih garderobnih omar je na trgu dovolj, poleg tega je povpra\u0161evanje po njih po za\u010detni evforiji usahnilo. Stara garderobna omara, na primer altdeutsch, je namre\u010d velik kos pohi\u0161tva. V novem stanovanju z nizkimi stropi deluje zelo okorno in prete\u017eko, poleg tega je v primerjavi z modernimi vgradnimi omarami popolnoma neuporabna. Ampak ponavadi to \u010dlovek spozna \u0161ele potem, ko jo je kupil, pla\u010dal za njeno restavracijo od petdesetih do sto tiso\u010d tolarjev in postavil v dnevno sobo.<\/p>\n

\u00bbLjudje danes bolj i\u0161\u010dejo manj\u0161e detajle, ki dodatno krasijo prostor.\u00ab Prijatelj ima najbr\u017e prav, v petnajstih letih tr\u017ene svobode smo se vendarle nekaj nau\u010dili tudi o tem, kaj je \u0161e lepo in kdaj nekdo pretirava in \u00bbzganja ki\u010d.\u00ab Kupovanje starin je postalo intimna zgodba.<\/p>\n

Starinarna iz Maribora<\/strong><\/p>\n

Le katera dama v bogato izvezeni obleki si je za lepotilno mizico s srebrnim glavnikom \u010desala goste lase? Koga so opravljale gospodi\u010dne, ki so posedale na elegantnih, z \u017eametom prevle\u010denih stol\u010dkih za intarzirano salonsko mizico in pile \u010daj iz prekrasnega maisenskega porcelana, ki so ga pravkar vzele iz bogato zalo\u017eene steklene vitrine? \u00bbKaj vse bi nam lahko povedal, \u010de bi znal govoriti?\u00ab se spra\u0161uje starinarka Tanja Lipovec ob vsakem predmetu, ki ga, obnovljenega in v njegovi prvotni podobi, razstavi v svojem \u00bbmuzeju v malem\u00ab, kot rada imenuje svojo starinarno v prekrasnem ambientu mariborskega gradu. Z mo\u017eem Toma\u017eem sta jo odprla pred trinajstimi leti in pravzaprav za\u017eivela novo \u017eivljenje. \u00bbNe more\u0161 obogateti, lahko pa pre\u017eivi\u0161, kar je danes veliko;\u00ab neskromno priznava 35-letna ekonomistka, ki nam je povedala zanimiv nesmisel: \u00bbKo ob\u010dudujemo ali kupujemo starine, najpogosteje pozabljamo prav na njihovo zgodovinsko in s tem kulturno sporo\u010dilno vrednost. Dovolj sta nam v\u0161e\u010dnost posameznega predmeta in njegova uporabna vrednost. S tem pa starine razvrednotimo in jih naredimo primerljive vsem na novo izdelanim predmetom.\u00ab Zanjo imajo starine trajno vrednost, ker bodo bogatile tudi na\u0161e potomce. Najpomembnej\u0161a naloga starinarjev je ohranjati, obuditi pozabljeno in obnavljati zavr\u017eeno. Brez ve\u0161\u010dih in vztrajnih restavratorjev bi bil marsikateri kos obsojen na propad. Zato se je mo\u017e Toma\u017e lotil \u0161tudija lesarstva.<\/p>\n

\u00bbNi ga ve\u010djega zadovoljstva in vzpodbude za starinarja, kot je prijazno povabilo na \u010daj od ljudi, ki se vedno znova radi vra\u010dajo v tvojo starinarnico. Zato, ker so neko\u010d pri tebi nekaj kupili. \u00bbDi\u0161i po carigrajskem bazarju, kjer te vabijo, da stopi\u0161 za zaveso, se usede\u0161, z njimi poklepeta\u0161 in pije\u0161 \u010daj do onemoglosti. Trgovanje jim je \u017eivljenje in brez pogajanja ni dobre kup\u010dije.<\/p>\n

Antikvitete toliko kot novitete<\/strong><\/p>\n

Ko smo vpra\u0161ali za ceno posameznih kosov, nam je Prijatelj odvrnil, da je to najbolj nenavadno vpra\u0161anje. No, mi smo vztrajali, ker smo sklepali, da je tudi cena tista, ki naredi starino privla\u010dno. In smo \u0161li lepo po vrsti. Za konzolno neobaro\u010deno mizo bi morali od\u0161teti 180 tiso\u010d tolarjev. Slogovno \u010dista in lepo ohranjena bidermajer zofa iz leta 1820 bo najverjetneje stala okroglih 700 tiso\u010d. Cena pa skokovito naraste z letom 1800, ko prestopimi 18. stoletje. Za kredenco iz druge polovice 18. stoletja boste tako morali se\u010di precej globlje v \u017eep, vsaj po tri milijone. Ozek sedemdnevni neobaro\u010dni predalnik za spodnje perilo, danes zelo pogojno uporaben, je vreden ni\u010d manj kot 350 tiso\u010d tolarjev. Na steni je visel tudi lesen tirolski kri\u017e iz 19. stoletja, izrezljan v vinsko trto je vreden 200 tiso\u010d tolarjev.<\/p>\n

Lahko bi \u0161e na\u0161tevali, vendar smo kar hitro sprevideli, da je ve\u010dina pohi\u0161tva v Prijateljevi trgovini slovenskemu srednjemu sloju dosegljiva le, \u010de si \u010dlovek neobaro\u010deni sedemdnevni predalnik za perilo zares mo\u010dno \u017eeli. \u00bbZa nekoga je vreden veliko, za drugega ni\u010d. Tako to je,\u00ab sklene Prijatelj. Pomislili pa smo \u0161e na nekaj, kar starine na nek na\u010din dodatno razvrednoti. Za nov kvaliteten predalnik bomo morali od\u0161teti prav toliko kot za omenjenega, izrezljanega v neobaro\u010denem slogu, za novo, starinsko oblikovano zofo tudi ve\u010d kot 700 tiso\u010d tolarjev. Od vsega na\u0161tetega je resni\u010dna izjema samo kredenca iz druge polovice 18. stoletja.<\/p>\n

Sicer pa moramo vedeti, da je bilo slovensko ozemlje ju\u017ena provinca avstrijskega cesarstva. To pomeni, da so bili na Dunaju najbolj\u0161i mizarji, najbolj\u0161i kova\u010di, najbolj\u0161i urarji in najbolj\u0161i oro\u017earji. K nam so njihovi izdelki le redko pripotovali, zato si ne delajmo utvar, da bomo v Ljubljani kupili zofo, na kateri je sedela sama Marija Terezija; to bi bil preprosto \u010dude\u017e. Posledi\u010dno se to odra\u017ea tudi v ceni starin.<\/p>\n

Povzeto po J. Jankovi\u010d, City Magazin \u0161t. 1<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pa ne zares. Lahko se postavimo na glavo, pa bo vseeno tekel. \u017de starokr\u0161\u010danskega o\u010deta sv. Avgu\u0161tina je begalo vpra\u0161anje o \u010dasu, zato je na koncu rekel: “Pravzaprav ne vem, kaj je, gotovo pa je neke vrste razse\u017enost.” No, bolj umetnega odgovora, ki ga razumejo navadni smrtniki, \u0161e niso izna\u0161li, starina pa je morda dobra […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[254],"tags":[],"class_list":["post-10940","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-mediji-o-nas-en"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10940","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10940"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10940\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10940"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10940"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10940"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}