{"id":10935,"date":"2023-03-06T06:59:30","date_gmt":"2023-03-06T06:59:30","guid":{"rendered":"https:\/\/antika-lipovec.si\/iz-stajerca-njegovi-unikati-gredo-iz-maribora-v-svet\/"},"modified":"2023-03-06T06:59:30","modified_gmt":"2023-03-06T06:59:30","slug":"iz-stajerca-njegovi-unikati-gredo-iz-maribora-v-svet","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/iz-stajerca-njegovi-unikati-gredo-iz-maribora-v-svet\/","title":{"rendered":"Iz \u0160tajerca: Njegovi unikati gredo iz Maribora v svet"},"content":{"rendered":"

Iz \u0160tajerca: Njegovi unikati gredo iz Maribora v svet<\/a> (klikni)<\/h1>\n
\n
\"Branka<\/div>\n
\n

Branka Bezjak <\/span> <\/a><\/p>\n

Toma\u017e Lipovec, solastnik ta\u010das edine antike v Mariboru, se 25 let ukvarja s starinami in umetninami, tudi oblikuje les.<\/strong><\/div>\n
\"Iz<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
Pred leti jih je bilo sedem, sedaj so v Antikvitete Lipovec edini v Mariboru, pri katerih si je mogo\u010de ogledati, kupiti, se posvetovati o starinah. Toma\u017e Lipovec<\/strong>, solastnik, sicer pa in\u017eenir lesarstva, izvedenec in cenilec za uporabno umetnost, restavrator, v zadnjem \u010dasu tudi oblikovalec izdelkov iz lesa, pravi, da so si v 25 letih nabrali toliko izku\u0161enj, znanja in tudi zaupanja kupcev, da so se obdr\u017eali tudi po gospodarski krizi. Ugotavlja pa, da so se v zadnjih letih vendarle spremenile navade ljudi, da so postali pri nakupih bolj preudarni: “\u010ce so se prej s starinami opremljale celotne hi\u0161e, se te sedaj bolj kupujejo kot detajli k modernemu pohi\u0161tvu. Zato so bolj zanimivi manj\u0161i kosi, denimo omarice, lestenci, stoli, fotelji. \u0160e zmeraj je med kupci veliko zanimanja za pohi\u0161tvo iz obdobja bidermajerja, ker sodi k modernemu, tudi iz obdobja secesije, zadnje \u010dase tudi art decoja iz leta 1930.”<\/div>\n
<\/div>\n
\"image\"<\/div>\n
<\/div>\n
Po teh letih mu kupci tudi \u017ee zaupajo, tudi spustijo v svoje domove, da jim svetuje, saj vedo, da bodo spo\u0161tovali njihovo zasebnost. V njihove sodobne prostore na za\u010detku Titove ceste v sredi\u0161\u010du Maribora, s katerimi torej dokazujejo, da spoj sodobnega in starega zelo dobro funkcionira, sicer ve\u010dinoma prihajajo ozave\u0161\u010deni kupci, ki se spoznajo na starine, denimo arhitekti, opremljevalci prostorov, ki tudi natan\u010dno vedo, kaj i\u0161\u010dejo. In izbira, prodaja ka\u017ee, da je v zadnjem \u010dasu bolj kot stil in starost pomembna uporabnost pohi\u0161tva in da se to sklada z drugimi kosi. Sicer pa so antikvitete \u0161e zmeraj dobra nalo\u017eba, prav tako slike. Tudi njihova vrednost nekoliko niha, a prava umetnina ali starina se da zmeraj prodati, pravi Lipovec. Za kulturno dedi\u0161\u010dino velja nekaj, kar je staro okoli sto let, sicer pa so za vrednost bolj pomembne uporabnost, lepota, ohranjenost dolo\u010denega predmeta. “Kak kos iz obdobja art decoja bo morda lahko vreden veliko ve\u010d kot kos iz 15. stoletja,” dodaja. S soprogo kose i\u0161\u010deta na sejmih v tujini, preko spleta, nekaj jim stranke same ponujajo, po\u0161ljejo fotografije. “Pri nas ni ve\u010d veliko res vrednih predmetov, gradove so po drugi svetovni vojni izropali okoli\u0161ki kmetje. V 70., 80. letih prej\u0161njega stoletja so jih prodali Avstrijcem za majhen denar, saj tega niso znali ceniti. Pode\u017eelje je torej ve\u010dinoma izropano, po mestih se je nekaj ohranilo iz roda v rod. K sre\u010di je tudi nekaj ljubiteljskih zbiralcev, ki to ohranjajo, znajo ceniti. Pomagajo tudi muzeji s svetovanjem o na\u010dinih restavriranja in konzerviranja,” razlaga poznavalec. Prednost njihovega podjetja je poleg izku\u0161enosti in tradicije tudi v tem, da ponujajo strankam celotno ponudbo, od svetovanja, posredovanja, prodaje do restavriranja v lastni delavnici v Ho\u010dah. Tam Lipovec s sodelavci poskrbi, da predmeti ne dobijo le novega, lep\u0161ega videza, ampak predvsem, da so spet uporabni, in to \u0161e veliko let. “Za razliko od muzejskega pohi\u0161tva, ki je po obnovi le na ogled, mora to pohi\u0161tvo zdr\u017eati dlje \u010dasa, ne pa, da ga stranka po dveh letih prinese nazaj.”<\/div>\n
<\/div>\n<\/div>\n
\"image\"<\/div>\n
\n
\n
\n
<\/div>\n
\n
\n
\n
\n
V prodajnem postoru ponujajo tudi kristal Roga\u0161ka, saj povezujejo slovensko kakovost, pravita zakonca Lipovec.<\/strong><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
Novej\u0161e pohi\u0161tvo iz vezanih plo\u0161\u010d ni toliko ob\u010dutljivo niti na temperaturne spremembe niti vlago v stanovanjih, zato pa masivno pohi\u0161tvo zlasti na spremembe vla\u017enosti. Pred restavriranjem vsak kos pohi\u0161tva najprej klimatizirajo, da ga pripravijo na pogoje. Je danes te\u017eko dobiti sodelavce pri tem? “Mladi nimajo razvitih teh ro\u010dnih spretnosti, zato jih je res te\u017eko dobiti. Delavca si mora\u0161 sam privzgojiti in ga nau\u010diti, nih\u010de ne pride z znanjem. In potem ga je treba tudi obdr\u017eati, da ne odide. Te zadeve mladih ne zanimajo, ampak sodobna tehnologija – mobilni telefoni, internet. Mehanikov, tehnikov skorajda ni,” razlaga. Zamisel \u017eene Tanje je bila, da v salonu ob starinah, umetninah, slikah prodajajo tudi kristal Steklarne Roga\u0161ka. “Ocenila sva, da se ta dopolnjuje z na\u0161o ponudbo, ne nazadnje je tudi kristal ene vrste umetnostna obrt, to pomeni, da je tudi ciljna skupina kupcev podobna, to so tisti, ki znajo ceniti kakovost in slovenske proizvode.”<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

Gozdnata dr\u017eava brez industrije<\/strong>
\nToma\u017e Lipovec ob\u017ealuje, da je pri nas lesnopredelovalna industrija izumrla, zlasti, ker imamo zelo kakovosten les. “Zanimivo je spremljati javne dra\u017ebe hlodovine, ko vidi\u0161, da pridejo kupci s celega sveta, i\u0161\u010dejo dolo\u010dene kose, kupujejo denimo resonan\u010dni les, ki se uporablja za glasbila ali za kak\u0161ne druge posebne izdelke. To je visokogorski les, ki je res izredno cenjen in tudi kakovosten. Lahko bi ga doma predelali in potem izdelke dra\u017eje prodali. Namesto tega kupujemo nazaj drage polizdelke. To je \u017ealostno. V Avstriji je denimo bil to dr\u017eavni projekt, v katerega so vlagali 30 let, v predelavo lesa, v podjetja. Pri nas so poskusi, bomo videli, ali bo to res o\u017eivelo,” pravi.<\/p>\n

Sta v teh letih naletela na kak\u0161en kos, ki ga ne bi prodala? “Kot ljubitelj umetnosti, starin zmeraj niha\u0161, saj si hkrati tudi v vlogi trgovca. Toda ne nazadnje se za pravo ceno zmeraj vse proda. Kjer je volja na obeh straneh, se da zmerja dogovoriti,” pove iz izku\u0161enj.<\/p>\n

Zadnjih nekaj let se Lipovec ukvarja tudi z oblikovanjem lesa. “Ob vsakodnevnem delu je to kot terapija, da si popestrim, presekam vsakdan. Preprosto u\u017eivam v tem, ne delam tega zaradi posla. \u010ce pa uspe, pa\u010d uspe. Les res obvladam, razvil sem tudi svojo tehnologijo hladnega zvijanja lesa s trakovi, tako da imajo vsi moji izdelki svoj stil, prepoznavnost, pe\u010dat,” pojasni. Izpod njegovih rok tako nastanejo razli\u010dni kosi, denimo servirni vozi\u010dek, stol, lu\u010d\u00a0…<\/p>\n

\"image\"<\/p>\n

Osebni Arhiv:<\/span> Servirni vozi\u010dek je nastal brez predhodnega naro\u010dnika, zgolj iz navdiha.<\/p>\n

Najve\u010dkrat ustvarja brez predhodnega naro\u010dnika, za razliko od lesenih torbic, ki so se v zadnjih letih \u017ee lepo prijele. Tudi pri tem prav tako v prvi vrsti stavi na uporabnost, prakti\u010dnost, ne le na to, da je predmet lep. V preteklih letih jih je prodal \u017ee okoli 400 po vseh kontinentih sveta. Ko se poka\u017ee zanimanje, izdela novo serijo 20 torbic. Za\u010delo se je s prototipom, ki ga je prodal, nato so za\u010dela naro\u010dila nara\u0161\u010dati. Najprej jih je nekaj prodal v Portoro\u017eu, Ljubljani, potem se je odprlo, prihajati so pri\u010dela tudi naro\u010dila iz tujine. “Ni pa tega toliko, da bi lahko od tega \u017eivel, ampak zgolj kot dodatek,” dodaja.\"image\"<\/p>\n

\n
\n
Lesene torbice so pravi hit<\/strong><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

Imajo tudi spletno trgovino, sicer pa so jim pri prodoru na tuje trge pomagali tudi Slovenci po svetu, ki promovirajo slovenske izdelke, to, da je Slovenija tretja najbolj gozdnata dr\u017eava v Evropi. “Zato se je res treba zahvaliti Slovencem v Avstraliji, Islandiji, ZDA. Tako smo sodelovali tudi na newyor\u0161kem Fashion Weeku, prejeli so tudi cenjeno mednarodno nagrado Art & Craft Design of Art. Med 200 udele\u017eenci iz 46 dr\u017eav smo zasedli drugo mesto. To je bilo res veliko presene\u010denje, ker so sodelovala res velika podjetja, jaz pa kot posameznik, rokodelec. Takrat smo se prijavili sami, sedaj smo \u017ee povabljeni k sodelovanju.”<\/p>\n

Vsak oblikovalec mora poznati pretekle stile, obdobja, preteklost, potem je vse v modernizaciji, \u0161e pojasnjuje. “Poznam oblike, ornamentiko, konstrukcijske zna\u010dilnosti in potem iz tega gradim. Ne more biti nekdo oblikovalec oblek ali pohi\u0161tva, \u010de ne pozna stilov preteklosti,” meni Lipovec. Neko\u010d so bili slovenski oblikovalci in z njimi tudi slovenski izdelki znani po svetu, \u010de izpostavimo dva najve\u010dja – Jo\u017eeta Ple\u010dnika ali pa Nika Kralja s svojim znanim stolom Rex, ki je vklju\u010den tudi v zbirko Muzeja sodobne umetnosti MOMA v New Yorku. “Danes se v oblikovanje, v oblikovalce \u017eal ne vlaga.”<\/p>\n

\u010clanek je na voljo na povezavi: https:\/\/www.vecer.com\/iz-stajerca-njegovi-unikati-gredo-iz-maribora-v-svet-6539333<\/a><\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Iz \u0160tajerca: Njegovi unikati gredo iz Maribora v svet (klikni) Branka Bezjak Toma\u017e Lipovec, solastnik ta\u010das edine antike v Mariboru, se 25 let ukvarja s starinami in umetninami, tudi oblikuje les. Pred leti jih je bilo sedem, sedaj so v Antikvitete Lipovec edini v Mariboru, pri katerih si je mogo\u010de ogledati, kupiti, se posvetovati o […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[254],"tags":[],"class_list":["post-10935","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-mediji-o-nas-en"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10935","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10935"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10935\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10935"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10935"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10935"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}