{"id":10931,"date":"2023-03-06T06:58:24","date_gmt":"2023-03-06T06:58:24","guid":{"rendered":"https:\/\/antika-lipovec.si\/starine-bogastvo-s-patino\/"},"modified":"2023-03-06T06:58:24","modified_gmt":"2023-03-06T06:58:24","slug":"starine-bogastvo-s-patino","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/starine-bogastvo-s-patino\/","title":{"rendered":"Starine, bogastvo s patino"},"content":{"rendered":"

Starine, bogastvo s patino<\/span>\u00a0 (klikni)<\/a>
\n\u00a020.11.2012, Maja \u010cebulj, Bonbon, priloga Ve\u010dera<\/span><\/a><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\"Starine,<\/p>\n

Dosedanja najvi\u0161ja cena, ki jo je kupec pla\u010dal za starinsko omaro, je 28,3 milijona evrov. Zanimanje za starine, umetni\u0161ka dela in zbirateljske kose je veliko tudi v \u010dasu recesije. Tako pri kupcih kot pri prodajalcih.<\/strong><\/p>\n

Ko je 19-letni beufortski vojvoda Henrik Somerset leta 1726 v znamenitih florentinskih obrtnih delavnicah po svojih zamislih naro\u010dil izdelavo omenjene omare, si najverjetneje ni predstavljal, da bo \u010dez 280 let prav ta omara najdra\u017eja na svetu. Trideset mojstrov je \u0161est let izdelovalo tri metre visoko mojstrovino, poimenovano Badmintonski kabinet, ki jo lahko danes ob\u010dudujemo v Muzeju Liechtenstein na Dunaju. Dobrih 28 milijonov evrov je pravzaprav skromna vsota v primerjavi s skoraj 200 milijoni, ki jih je katarska kraljeva dru\u017eina od\u0161tela za sliko Paula Cezanna Igralci kart.<\/p>\n

Kako je s cenami starin pri nas?<\/strong><\/p>\n

Dolgoletni antikvarist in restavrator Toma\u017e Lipovec iz Maribora<\/strong> zatrjuje, da trgovci s starinami in umetninami spo\u0161tujejo zaupnost svojih strank, zato so podatki o dose\u017eenih cenah in kupcih poslovna skrivnost. “Lahko pa povem, da je bil pred nekaj leti empirski pisalnik, sekretar v obliki lire, ki je bil ocenjen na sto tiso\u010d evrov, po mojih informacijah prodan za le nekaj ni\u017ejo ceno. Cene starin so v zadnjih dvajset letih mo\u010dno nara\u0161\u010dale. Pri nas pa tudi v tujini je na trgu iskano pohi\u0161tvo v stilu bidermajer, ker ne izgublja vrednosti in je zato dobra nalo\u017eba. Manj prodajno zanimivo je pohi\u0161tvo v staronem\u0161kem slogu, ki je v sedanji krizi izgubilo okoli tretjino vrednosti. Vsaka starina in umetnina je vredna to\u010dno toliko, kolikor je kupec pripravljeni zanjo pla\u010dati.”<\/p>\n

<\/p>\n

Finan\u010dna stiska sili ljudi v iskanje mo\u017enosti za dodaten zaslu\u017eek. In starine, umetnine ter zbirateljski predmeti so tisti, za katere obstaja verjetnost, da lahko z njihovo prodajo tudi kaj zaslu\u017eimo. Ponudba tovrstnih predmetov je pri nas presegla povpra\u0161evanje in zato lahko zanje praviloma iztr\u017eimo \u010dedalje manj. Marsikateri kupec vidi v trenutno ugodnej\u0161em nakupu starin in umetnin nalo\u017ebo za kasneje. “V zadnjem \u010dasu opa\u017eamo na doma\u010dem trgu pove\u010dano ponudbo predmetov slab\u0161e kakovosti in ni\u017eje vrednosti, ki so navadno nezanimivi. Zaradi aktualne krize so kupci starin in umetnin postali zelo izbir\u010dni. Zahtevajo zelo kvalitetne starine, z uporabno vrednostjo, narejene iz najkvalitetnej\u0161ih materialov in po zelo dostopnih cenah. Tak\u0161nih predmetov je bilo pri nas malo, zato trgovci i\u0161\u010dejo kvalitetne starine tudi ali predvsem zunaj na\u0161ih meja,” pojasnjuje Lipovec.<\/p>\n

Je dedkova pipa starina?<\/strong><\/p>\n

Kdaj lahko predmet opredelimo kot antikviteto, je tema diskusije tudi med poznavalci. Med laiki je tovrstno opredeljevanje velikokrat odvisno od let tistega, ki predmet ocenjuje. Mlademu \u010dloveku je starina lahko nekaj, kar je starej\u0161e od 50 let, starej\u0161emu \u010dloveku toliko star predmet \u0161e nikakor ni starina. Praviloma kot starino opredeljujemo predmet, star ve\u010d kot sto let. Lipovec pravi, da je zanj starina “predmet uporabne ali dekorativne umetnosti, pri \u010demer starost ne igra odlo\u010dilne vloge, temve\u010d zgolj umetnostna, uporabna in estetska vrednost predmeta. Sem sodijo tudi predmeti, ki so zna\u010dilni za na\u0161e okolje, predmeti, ki so povezani z na\u0161o zgodovino ali pa so delo na\u0161ih umetnikov in oblikovalcev. Res pa je, da v to kategorijo spada veliko predmetov prej\u0161njih stoletij in le malo iz dana\u0161njega \u010dasa.”<\/p>\n

Vrednost starine je odvisna od marsi\u010desa, pri \u010demer ima zadnjo besedo vedno trg. Ni zmeraj le starost tista, ki oblikuje vrednost antikvitete, pomemben dejavnik je tudi njena redkost. Tako je bil letos spomladi na avkciji v dunajski galeriji Westlicht prodan prototip fotoaparata Leica serije 0 iz leta 1923. Izdelanih je bilo le 25 prototipov, danes naj bi jih obstajalo \u0161e zgolj 12. Pri dolo\u010danju cene so dejavniki \u0161e ohranjenost starine, poreklo in blagovna znamka. Povpra\u0161evanje po dolo\u010denih starinah narekujejo tudi trenutni “modni” trendi. V tujini je na primer zanimanje za art deco izdelke izjemno veliko, kar se po\u010dasi seli tudi k nam.<\/p>\n

Podro\u010dji starinarstva in zbirateljstva se velikokrat prepletata. Slovenci smo \u017ee od nekdaj znani kot strastni zbiratelji marsi\u010desa, najpogosteje kovancev, znamk, voja\u0161ke opreme in starih razglednic. Ker sta v \u010dasu krize cenjeni srebro in zlato, so kovanci na trgu iskani, vendar se jih ve\u010dina proda zgolj po te\u017ei. Le izjemni kovanci zgodovinske in redke zbirateljske vrednosti ohranjajo ceno. \u017de vpogled v ponudbo voja\u0161ke opreme na najve\u010djem slovenskem prodajnem portalu Bolha ka\u017ee na priljubljenost teh predmetov med zbiratelji, med katerimi je najve\u010dje povpra\u0161evanje po predmetih iz druge svetovne vojne. Poznavalci tega trga se raje odlo\u010dajo za nakupe na tujih tr\u017ei\u0161\u010dih, kjer so cene praviloma ni\u017eje kot pri nas, pa tudi prodaja na tujih spletnih portalih, npr. eBayu, je \u017eivahnej\u0161a kot pri nas. Na Bolhi je najve\u010dja ponudba umetni\u0161kih slik in gobelinov in tudi Toma\u017e Lipovec ugotavlja, da je na na\u0161em trgu zelo pestra ponudba slik, od zelo amaterskih do izjemno kvalitetnih. “Vedno znova me presene\u010da, kak\u0161ne slike najdejo kupca. Hitro in za pravo ceno pa se prodajo slike uveljavljenih doma\u010dih slikarjev.”<\/p>\n

Skrb za na\u0161o kulturno dedi\u0161\u010dino<\/strong><\/p>\n

Z ohranjanjem starin ka\u017eemo tudi na\u0161 odnos do kulturne dedi\u0161\u010dine. Dru\u0161tvo restavratorjev Slovenije na spletni strani navaja, da spada med kulturno dedi\u0161\u010dino vse, kar je starej\u0161e od sedemdeset let in je neko\u010d slu\u017eilo svojemu namenu ter je pre\u017eivelo do dana\u0161njih dni. Skrb zanje je skrb vseh nas, ki tovrstne predmete posedujemo ali smo njihovi uradni skrbniki. Z restavriranjem posku\u0161amo predmetu vrniti njegov prvotni videz, pri \u010demer je treba slediti eti\u010dnemu kodeksu konservatorsko-restavratorske stroke, ki postavlja integriteto predmeta pred vse druge vidike. Pretirano restavriranje namre\u010d zmanj\u0161uje vrednost starini.<\/p>\n

Vpogled v tuje spletne strani razkrije, da je med zbiralci starin cenjena tudi keramika, ki so jo od leta 1870 izdelovali v tovarni Sch\u00fctz v Libojah pri Celju. “Tovarna je bila ustanovljena v obdobju Avstro-Ogrske in je bila podru\u017enica tovarne iz Moravske. Glede tehnologije in dekoracije je pre\u017eivljala najpomembnej\u0161e obdobje od 1871. do 1918. Njeni izdelki iz zadnje tretjine 19. stoletja so v glavnem dobro poznani, saj so zelo zna\u010dilno oblikovani in okra\u0161eni. Ve\u010dji problem je s tistimi med obema vojnama in s povojno produkcijo. Tudi tehnolo\u0161ki razvoj je bil usmerjen v center dr\u017eave, na Dunaj, v sodelovanje z Avstrijskim muzejem za umetnost in industrijo, sedanjim MAK. Od tam so prihajali na\u010drti za izdelke, pa tudi inovativne tehnolo\u0161ke re\u0161itve. Tovarna je do leta 1918 sodelovala tudi z obrtno \u0161olo pri Muzeju za umjetnost i obrt v Zagrebu. Skratka, bila je zelo kozmopolitska,” razlaga dr. Mateja Kos, strokovnjakinja za keramiko iz Narodnega muzeja Slovenije.<\/p>\n

Kak\u0161ne so cene keramike Sch\u00fctz na tujih spletnih straneh? Iz proizvodnega leta 1900 se ponujajo kro\u017enik za 339 dolarjev, par vaz v obliki zidnih dekoracij za 1600 dolarjev, majolika za 700 dolarjev, tista iz leta 1935 pa za 195 dolarjev. Na Bolhi se da pecljat servirni pladenj dobiti za 80 evrov. Dr. Kosova meni, da je “posebno libojska keramika na na\u0161em tr\u017ei\u0161\u010du in takoj za mejo zelo precenjena, saj so se zaradi povpra\u0161evanja na trgu cene mo\u010dno povi\u0161ale in so ti predmeti dra\u017eji kot primerljivi izdelki drugih srednjeevropskih tovarn”.<\/p>\n

Na obmo\u010dju Pohorja so bile od konca 17. do sredine 19. stoletja zelo dejavne tudi gla\u017eute – steklarne. Najve\u010dja pohorska steklarna je bila pri Ru\u0161ah in je sredi 19. stoletja zaposlovala nad 200 ljudi. Poleg izdelkov za vsakdanjo rabo so izdelovale \u0161e finej\u0161e izdelke iz bru\u0161enega in kristalnega stekla. “Nekatere od teh steklarn so uspe\u0161no konkurirale tistim na sedanjem avstrijskem \u0160tajerskem. Zna\u010dilni izdelki pohorskih steklarn so zelo dobro znani in tudi ovrednoteni z ustrezno ceno. Gre namre\u010d za mno\u017ei\u010dno (industrijsko) proizvodnjo in za izdelke, namenjene vsakdanji uporabi. Teh pa navadno ne shranjujemo in ne pazimo nanje prav posebno. Na tr\u017ei\u0161\u010du je redkej\u0161e le zgodnje pohorsko steklo iz 17. in 18. stoletja. Pa tudi v tem primeru gre za manufakturno proizvodnjo,” pojasnjuje Kosova. Opozarja, da gre pri ponudbi na trgu pogosto tudi za dvomljiv izvor in sploh ni re\u010deno, da res kupimo pohorski izdelek. \u00a0Dr. Kosova \u0161e navaja, da muzeji \u0161e vedno odkupujejo libojsko keramiko in izdelke pohorskih gla\u017eut, vendar razli\u010dni muzeji razli\u010dno. Najve\u010d libojske keramike hrani Pokrajinski muzej Celje, najve\u010d izdelkov pohorskih steklarn pa Pokrajinski muzej Maribor.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Starine, bogastvo s patino\u00a0 (klikni) \u00a020.11.2012, Maja \u010cebulj, Bonbon, priloga Ve\u010dera Dosedanja najvi\u0161ja cena, ki jo je kupec pla\u010dal za starinsko omaro, je 28,3 milijona evrov. Zanimanje za starine, umetni\u0161ka dela in zbirateljske kose je veliko tudi v \u010dasu recesije. Tako pri kupcih kot pri prodajalcih. Ko je 19-letni beufortski vojvoda Henrik Somerset leta 1726 […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[254],"tags":[],"class_list":["post-10931","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-mediji-o-nas-en"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10931","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10931"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10931\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10931"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10931"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/antika-lipovec.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10931"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}