Slovensko
English
Deutsch

ANTIKVITETE LIPOVEC

starine & umetnine

Izdelki Steklarne Rogaška v naši prodajalni

Izdelki Steklarne Rogaška v naši prodajalni

Smo pogodbeni partner Steklarne Rogaška, s široko ponudbo najbolj finega, kristalnega stekla. Estetsko dovršeni in funkcionalni izdelki iz kristalnega stekla, so priljubljena darila za vse priložnosti. …Obiščite nas in prepoznajte lepoto, prefinjenost in eleganco kristala Steklarne Rogaška. Obdarujte, praznujte, presenečajte in razveseljujte!

Pridružite se naši FB strani: Steklarna Rogaška – prodajalna Maribor.

Steklarna Rogaška je ena izmed vodilnih proizvajalk izdelkov iz kristala na svetu, blagovna znamka Rogaška pa se na svojem področju uvršča na najvišji nivo, tako s ceno, kakovostjo kot tudi inovativnostjo v obliki. Prav vsi izdelki so še vedno ročno izdelani, mojstrom steklarjem pa pri tem pomaga najsodobnejša tehnologija.

  • 350-letna tradicija
  • ročno izdelani izdelki
  • popolno darilo za vse priložnosti

Kupujemo Mariborčani starinsko pohištvo in druge predmete?

Kupujemo Mariborčani starinsko pohištvo in druge predmete?  (klikni)

Mariborinfo.com, Simona Dijak, februar 2017

V mariborski starinarnici pojasnjujejo, kako naklonjeni smo Mariborčani starinskemu pohištvu in predmetom.

Ali veste, da v življenju v povprečju prespimo kar 26 let, 11 let pa preživimo pred televizijo? V naravi človeka je, da si ureja svoj dom. S tem, ko si urejamo dom, skrbimo tudi za svoje razpoloženje.

Urejanje doma se z izjemnim čutom za estetiko poveže v edinstveno celoto. Estetika je veda o lepem, lepota pa nagovarja naše čute. Estetika tako izhaja iz harmonije, oblike, vsebine. Te lastnosti pogosto dajo dušo prostoru in poskrbijo za naše vsestransko ugodje in udobje. Izzovejo našo kreativnost in odgovarjajo med drugim tudi našim potrebam po izražanju in spremembah. Ali ste bolj za moderno ali starinsko pohištvo?

Zanimanje za starine vse večje

Če bi v svoj dom želeli postaviti kaj s pridihom zgodovine, je ena možnost obisk starinarnice. Mariborska Antikviteta Lipovec, specializirana za prodajo starinskega pohištva in predmetov uporabne umetnosti ter restavriranje, je lani praznovala 25-letnico delovanja. Zanimanje Mariborčanov za starinske predmete se vse bolj krepi, predvsem za pohištvo, meni Tanja Lipovec z mariborske Antikvitete.

Vsi se doma želimo počutiti prijetno, le da nekaterim bolj ustreza varnost brez sprememb, spet drugi si želijo več dinamike.

»Trg starin in umetnin je glede na ostale države v EU v Sloveniji zelo majhen. Maribor se je v zadnjih stotih letih razvijal predvsem industrijsko, kot proletarsko mesto. Stik s kulturo (branje knjig, obisk muzejev, galerij, gledališč) bi moral postati del otrokovega  vsakdana. S tem se krepi odnos tudi do kulture nasploh, do nacionalne kulturne dediščine, razvija se ustvarjalnost in estetska občutljivost,« za Mariborinfo razlaga Lipčeva.

Pohištvo kot naložba?

»Med Mariborčani je najbolj prodajano meščansko pohištvo, izdelano iz najbolj kvalitetnih materialov, v bidermajerskem in secesijskem stilu, ki ima poleg dekorativne tudi uporabno vrednost. Tako pohištvo je zanimivo tudi kot naložba, saj ne izgublja vrednosti. Zelo so prodajani tudi manjši kosi pohištva iz drugih slogovnih obdobij (kot so mizice, stoli, manjše komode, vitrine), ogledala  ter kristalni in medeninasti lestenci, ki so lep okras in dopolnitev moderni stanovanjski opremi,« pojasnjuje Lipčeva.

Po drugi strani pa »so na vrednosti (in prodaji) močno izgubili manj kvalitetni dekorativni  predmeti brez uporabne vrednosti in veliko rezbarjeno pohištvo iz obdobja nemške renesanse, ki zaradi svoje velikosti ter rezbarjenih elementov zahteva velike in visoke prostore,« še dodaja Lipčeva.

Kadar gre za bivalni prostor, je pomembno, da je usklajen s tistimi, ki tam živijo. Z izbrano razporeditvijo, barvami, materiali in obliko lahko vplivamo na počutje. Nekje postanemo bolj storilni, kreativni, spet drugje pa nas sam prostor umiri in zaziba v mehko udobje.

Iz Štajerca: Njegovi unikati gredo iz Maribora v svet

Iz Štajerca: Njegovi unikati gredo iz Maribora v svet (klikni)

Pred leti jih je bilo sedem, sedaj so v Antikvitete Lipovec edini v Mariboru, pri katerih si je mogoče ogledati, kupiti, se posvetovati o starinah. Tomaž Lipovec, solastnik, sicer pa inženir lesarstva, izvedenec in cenilec za uporabno umetnost, restavrator, v zadnjem času tudi oblikovalec izdelkov iz lesa, pravi, da so si v 25 letih nabrali toliko izkušenj, znanja in tudi zaupanja kupcev, da so se obdržali tudi po gospodarski krizi. Ugotavlja pa, da so se v zadnjih letih vendarle spremenile navade ljudi, da so postali pri nakupih bolj preudarni: “Če so se prej s starinami opremljale celotne hiše, se te sedaj bolj kupujejo kot detajli k modernemu pohištvu. Zato so bolj zanimivi manjši kosi, denimo omarice, lestenci, stoli, fotelji. Še zmeraj je med kupci veliko zanimanja za pohištvo iz obdobja bidermajerja, ker sodi k modernemu, tudi iz obdobja secesije, zadnje čase tudi art decoja iz leta 1930.”
image
Po teh letih mu kupci tudi že zaupajo, tudi spustijo v svoje domove, da jim svetuje, saj vedo, da bodo spoštovali njihovo zasebnost. V njihove sodobne prostore na začetku Titove ceste v središču Maribora, s katerimi torej dokazujejo, da spoj sodobnega in starega zelo dobro funkcionira, sicer večinoma prihajajo ozaveščeni kupci, ki se spoznajo na starine, denimo arhitekti, opremljevalci prostorov, ki tudi natančno vedo, kaj iščejo. In izbira, prodaja kaže, da je v zadnjem času bolj kot stil in starost pomembna uporabnost pohištva in da se to sklada z drugimi kosi. Sicer pa so antikvitete še zmeraj dobra naložba, prav tako slike. Tudi njihova vrednost nekoliko niha, a prava umetnina ali starina se da zmeraj prodati, pravi Lipovec. Za kulturno dediščino velja nekaj, kar je staro okoli sto let, sicer pa so za vrednost bolj pomembne uporabnost, lepota, ohranjenost določenega predmeta. “Kak kos iz obdobja art decoja bo morda lahko vreden veliko več kot kos iz 15. stoletja,” dodaja. S soprogo kose iščeta na sejmih v tujini, preko spleta, nekaj jim stranke same ponujajo, pošljejo fotografije. “Pri nas ni več veliko res vrednih predmetov, gradove so po drugi svetovni vojni izropali okoliški kmetje. V 70., 80. letih prejšnjega stoletja so jih prodali Avstrijcem za majhen denar, saj tega niso znali ceniti. Podeželje je torej večinoma izropano, po mestih se je nekaj ohranilo iz roda v rod. K sreči je tudi nekaj ljubiteljskih zbiralcev, ki to ohranjajo, znajo ceniti. Pomagajo tudi muzeji s svetovanjem o načinih restavriranja in konzerviranja,” razlaga poznavalec. Prednost njihovega podjetja je poleg izkušenosti in tradicije tudi v tem, da ponujajo strankam celotno ponudbo, od svetovanja, posredovanja, prodaje do restavriranja v lastni delavnici v Hočah. Tam Lipovec s sodelavci poskrbi, da predmeti ne dobijo le novega, lepšega videza, ampak predvsem, da so spet uporabni, in to še veliko let. “Za razliko od muzejskega pohištva, ki je po obnovi le na ogled, mora to pohištvo zdržati dlje časa, ne pa, da ga stranka po dveh letih prinese nazaj.”
image
V prodajnem postoru ponujajo tudi kristal Rogaška, saj povezujejo slovensko kakovost, pravita zakonca Lipovec.
Novejše pohištvo iz vezanih plošč ni toliko občutljivo niti na temperaturne spremembe niti vlago v stanovanjih, zato pa masivno pohištvo zlasti na spremembe vlažnosti. Pred restavriranjem vsak kos pohištva najprej klimatizirajo, da ga pripravijo na pogoje. Je danes težko dobiti sodelavce pri tem? “Mladi nimajo razvitih teh ročnih spretnosti, zato jih je res težko dobiti. Delavca si moraš sam privzgojiti in ga naučiti, nihče ne pride z znanjem. In potem ga je treba tudi obdržati, da ne odide. Te zadeve mladih ne zanimajo, ampak sodobna tehnologija – mobilni telefoni, internet. Mehanikov, tehnikov skorajda ni,” razlaga. Zamisel žene Tanje je bila, da v salonu ob starinah, umetninah, slikah prodajajo tudi kristal Steklarne Rogaška. “Ocenila sva, da se ta dopolnjuje z našo ponudbo, ne nazadnje je tudi kristal ene vrste umetnostna obrt, to pomeni, da je tudi ciljna skupina kupcev podobna, to so tisti, ki znajo ceniti kakovost in slovenske proizvode.”

Gozdnata država brez industrije
Tomaž Lipovec obžaluje, da je pri nas lesnopredelovalna industrija izumrla, zlasti, ker imamo zelo kakovosten les. “Zanimivo je spremljati javne dražbe hlodovine, ko vidiš, da pridejo kupci s celega sveta, iščejo določene kose, kupujejo denimo resonančni les, ki se uporablja za glasbila ali za kakšne druge posebne izdelke. To je visokogorski les, ki je res izredno cenjen in tudi kakovosten. Lahko bi ga doma predelali in potem izdelke dražje prodali. Namesto tega kupujemo nazaj drage polizdelke. To je žalostno. V Avstriji je denimo bil to državni projekt, v katerega so vlagali 30 let, v predelavo lesa, v podjetja. Pri nas so poskusi, bomo videli, ali bo to res oživelo,” pravi.

Sta v teh letih naletela na kakšen kos, ki ga ne bi prodala? “Kot ljubitelj umetnosti, starin zmeraj nihaš, saj si hkrati tudi v vlogi trgovca. Toda ne nazadnje se za pravo ceno zmeraj vse proda. Kjer je volja na obeh straneh, se da zmerja dogovoriti,” pove iz izkušenj.

Zadnjih nekaj let se Lipovec ukvarja tudi z oblikovanjem lesa. “Ob vsakodnevnem delu je to kot terapija, da si popestrim, presekam vsakdan. Preprosto uživam v tem, ne delam tega zaradi posla. Če pa uspe, pač uspe. Les res obvladam, razvil sem tudi svojo tehnologijo hladnega zvijanja lesa s trakovi, tako da imajo vsi moji izdelki svoj stil, prepoznavnost, pečat,” pojasni. Izpod njegovih rok tako nastanejo različni kosi, denimo servirni voziček, stol, luč …

image

Osebni Arhiv: Servirni voziček je nastal brez predhodnega naročnika, zgolj iz navdiha.

Največkrat ustvarja brez predhodnega naročnika, za razliko od lesenih torbic, ki so se v zadnjih letih že lepo prijele. Tudi pri tem prav tako v prvi vrsti stavi na uporabnost, praktičnost, ne le na to, da je predmet lep. V preteklih letih jih je prodal že okoli 400 po vseh kontinentih sveta. Ko se pokaže zanimanje, izdela novo serijo 20 torbic. Začelo se je s prototipom, ki ga je prodal, nato so začela naročila naraščati. Najprej jih je nekaj prodal v Portorožu, Ljubljani, potem se je odprlo, prihajati so pričela tudi naročila iz tujine. “Ni pa tega toliko, da bi lahko od tega živel, ampak zgolj kot dodatek,” dodaja.image

Lesene torbice so pravi hit

Imajo tudi spletno trgovino, sicer pa so jim pri prodoru na tuje trge pomagali tudi Slovenci po svetu, ki promovirajo slovenske izdelke, to, da je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi. “Zato se je res treba zahvaliti Slovencem v Avstraliji, Islandiji, ZDA. Tako smo sodelovali tudi na newyorškem Fashion Weeku, prejeli so tudi cenjeno mednarodno nagrado Art & Craft Design of Art. Med 200 udeleženci iz 46 držav smo zasedli drugo mesto. To je bilo res veliko presenečenje, ker so sodelovala res velika podjetja, jaz pa kot posameznik, rokodelec. Takrat smo se prijavili sami, sedaj smo že povabljeni k sodelovanju.”

Vsak oblikovalec mora poznati pretekle stile, obdobja, preteklost, potem je vse v modernizaciji, še pojasnjuje. “Poznam oblike, ornamentiko, konstrukcijske značilnosti in potem iz tega gradim. Ne more biti nekdo oblikovalec oblek ali pohištva, če ne pozna stilov preteklosti,” meni Lipovec. Nekoč so bili slovenski oblikovalci in z njimi tudi slovenski izdelki znani po svetu, če izpostavimo dva največja – Jožeta Plečnika ali pa Nika Kralja s svojim znanim stolom Rex, ki je vključen tudi v zbirko Muzeja sodobne umetnosti MOMA v New Yorku. “Danes se v oblikovanje, v oblikovalce žal ne vlaga.”

Članek je na voljo na povezavi: https://www.vecer.com/iz-stajerca-njegovi-unikati-gredo-iz-maribora-v-svet-6539333

Izjemne starine vedno najdejo kupca

 

Izjemne starine vedno najdejo kupca (klikni)

30.10.2012  00:01   /   Finance 209/2012,  Maja Čebulj

Pri starinah in drugih umetniških predmetih velja pravilo: dražji je predmet, manj finančno izgubimo. Izjemni predmeti so redki, bolj iskani in vedno najdejo kupca, ki je zanje pripravljen plačati.

»V zadnjih 20 letih so cene starin močno zrasle. Še zlasti ob uvedbi evra, ko se je na evropskem trgu ob prehodu z marke na evro ohranila enaka nominalna cena starin,« pravi Tomaž Lipovec, starinar in restavrator iz Maribora. Pri nas, kot tudi v Evropi in Ameriki, je pri opremljanju prostorov že vrsto let najbolj zaželeno bidermajersko pohištvo, ki je dobra naložba, ker ne izgublja vrednosti.

Kot še poudarja Lipovec, so kakovostno izdelani kosi bidermajerskega in starejšega pohištva ter pohištvo znanih oblikovalcev in izdelovalcev vedno prodajljivi. Kot tudi manjši predmeti iz drugih slogovnih obdobij, kot so mizice, stoli, manjše komode, vitrine …, ki so hkrati lep okras in dopolnitev moderni stanovanjski opremi.

Pri nas, kot tudi v Evropi in Ameriki, je pri opremljanju prostorov že vrsto let najbolj zaželeno bidermajersko pohištvo, ki je dobra naložba, ker ne izgublja vrednosti. Pravi antikvar in restavrator Tomaž Lipovec.

Do 30-odstotni upad

Manj prodajljivo je veliko rezbarjeno pohištvo iz obdobja historizma, tako imenovani staronemški stil (nemška renesansa), ki zaradi svoje velikosti in rezbarjenih elementov zahteva velike in visoke prostore. Tako pohištvo je v zadnjih letih izgubilo do 30 odstotkov vrednosti, kar je sicer zanemarljivo v primerjavi z izgubami lastnikov vrednostnih papirjev. Večina kupcev starinskega pohištva ne razmišlja o nakupu kot naložbi, še ugotavlja Lipovec, ampak želi lep in žlahten predmet kot okras in obogatitev doma ali poslovnega prostora.

Podobno ugotavlja tudi restavrator Stanko Vitez. Kot navaja, je ob tržno zanimivem pohištvu, ki je redkejše, iskano še tisto, ki je kakovostno po obrtniški in oblikovni strani. Povprečno pohištvo ni toliko primerno za finančno naložbo, ker dosega nižje vrednosti in ga je teže prodati. V zadnjem obdobju pridobiva vse večjo veljavo tudi zunanja ureditev, predvsem so iskani različni kipi in drugi elementi zunanje ureditve.

Najbolj zaželene skrinje

Med slovenskimi starinami so tržno zelo zanimive skrinje, ki so po pokrajinah izjemno raznovrstne. So neprecenljiva kulturna dediščina za slovenski narod in med pohištvenimi kosi verjetno najbolj zaželena starina. Vitez še opaža, da je precej zanimanja tudi za etnološke predmete.

Visoke cene

O tem, kdaj govorimo o starini kot o predmetu zbirateljske vrednosti, med strokovnjaki ni povsem enotnega mnenja. Praviloma so to predmeti, starejši od sto let, lahko pa tudi že tisti nad 50 let. Dragocene in redke starine dosegajo na tujih dražbah visoke cene. V najnovejšem evropskem vodniku za cene starin dosega bidermajerska komoda, izdelana v dunajskih delavnicah leta 1820, vednost med sedem in deset tisoč evri, dva stola iz istega obdobja med dva in tri tisoč evri, pet let starejša miza pa od 1.800 do 2.200 evrov.

Ponaredki

Lipovec opozarja, da je treba še zlasti pri nakupu dražjega pohištva paziti na njegovo izvirnost. Zaradi velikega povpraševanja in redkosti posameznih predmetov se izdelujejo kakovostne kopije pohištva v mizarskih delavnicah, na primer na Madžarskem, v Romuniji, pa tudi drugje. Pazljivost je potrebna predvsem pri nakupih na različnih sejmih starin in bolšjih trgih, kjer je ponudba ponaredkov velika in pestra.

Takšno pohištvo se na pogled ne razlikuje od izvirnega, poznavalec pa ponaredek hitro prepozna. Nakup ponaredka pa seveda ni naložba, saj že ob nakupu izgubimo večino plačane vrednosti. »Zato svetujem nakup pri preverjenih starinarjih, ki poslujejo dalj časa, predmeti pa so opremljeni s potrdilom o originalnosti ali izvedeniškim mnenjem. Prvi obisk starinarne je navadno učna ura o razvoju premične kulturne dediščine v naših krajih, o stilih pohištva in njihovih značilnostih, predvsem pa sta nalogi starinarjev razvijanje zavesti o vrednotah naše kulturne dediščine in pripomoči k spoštovanju dediščine, ki so jo ustvarjali in ohranjali naši predniki,« meni Lipovec, lastnik podjetja Antikvitete Lipovec z več kot dvajsetletno tradicijo.

Pridobivajo vrednost

Čeprav odnos Slovencev do lastne kulturne dediščine še ni zadovoljiv, Lipovec pravi, da je še zlasti v zadnjih 20 letih delovanje slovenskih muzejev, galerij in starinarn pripomoglo k povečanju zanimanja ljudi za spoznavanje naše preteklosti, seznanitvijo lastnikov kulturne dediščine z vrednostjo, ki jo imajo, in s tem k njenemu ohranjanju.

»Obiskovalci starinarn pa vse bolj prepoznavajo tudi drugo stran nakupa takšnih predmetov: s starostjo bodo starinski predmeti še pridobivali vrednost. Takšne predmete bodo morda lastniki čez leta prodali sami, ne da bi izgubili vrednost ali celo z donosom, veliko predmetov pa bo kot dediščina krasilo domove njihovih otrok in vnukov.«

Restavrator Stanko Vitez razlaga, da se lastniki lastnih ali podedovanih starin še vedno odločajo za restavriranje starega pohištva in pri tem navajajo, da so se za to odločili povsem razumsko, saj dobijo za finančno ustrezen vložek zelo cenjeno in trajno opremo.

Restavrira se predvsem pohištvo iz obdobja druge polovice 19. in z začetka 20. stoletja, saj je iz obeh obdobij ohranjenega precej pohištva. Za restavriranje so tržno najzanimivejši izdelki znanih oblikovalcev in arhitektov ter predmeti, ki so posebnost posamezne regije. Časovno pa predmeti iz obdobja bidermajer in starejši. Materiali, iz katerih je izdelano staro pohištvo, so navadno veliko kakovostnejši kot materiali sodobnega pohištva.

Restavriranje

Za odločitev, ali je pohištvo smiselno restavrirati, je najboljši posvet s strokovnjakom, ki bo ocenil tudi dejanske stroške restavriranja, poudarja Vitez. Pomembno je vedeti, kolikšna bo vrednost predmeta po restavriranju. Kot se dogaja, stranka zaradi močne poškodovanosti predmeta meni, da ga ni smiselno restavrirati, v resnici pa ima zelo dragocen predmet, ki ga je kljub slabi ohranjenosti vredno restavrirati.

»Za ohranjanje svoje dediščine je v zadnjih letih veliko storila tudi Cerkev, ki ima v lasti precej kakovostnega pohištva iz obdobja baroka in delno gotike. Ta hip se v cerkvah povečini opravljajo manjša restavratorska dela,« razlaga Vitez, ki je med drugim restavriral kavarno Nebotičnik v Ljubljani za gospoda Anthonyja Tomažina iz Avstralije, pa Coronijev dvorec za občino Šempeter in ima reference pri številnih drugih javnih in zasebnih naročilih za restavriranje.

Stroški

Kolikšna bo cena restavriranja, razlaga Vitez, je odvisno od marsičesa, predvsem od ohranjenosti predmeta, pri čemer so navadno predmeti v nenehni uporabi bolje ohranjeni od tistih, ki so bili določen čas deponirani v kakšni kleti ali na seniku. Staro pohištvo je lepljeno z živalskim lepilom, imenovanim klej, ki je sicer zelo kakovostno, ni pa odporno proti vlagi. Stroški so odvisni tudi od obsega in intenzivnosti poškodb ter škode zaradi lesnih škodljivcev. Precejšen del cene pomeni strošek površinske obdelave in okovja, ki je na nekaterih kosih pohištva lahko zelo dobro ohranjeno, na drugih pa manjkajoče ali poškodovano.

Kriza: Cen nočejo znižati

Kriza je pripomogla tudi k večji ponudbi starin, vendar pa za odkup niso zanimivi vsi stari predmeti. V Antikvitetah Lipovec odkupijo starinske predmete, če so dovolj stari in zanje prodajno zanimivi. Ponavadi lastniki predmetov pošljejo fotografije po e-pošti, na podlagi katerih ocenijo starost, stil, uporabljen material in vrednost pohištva. Če se lastnik strinja s ponujeno ceno, predmet odkupijo in ga restavrirajo. Zanimivo je, da lastniki kljub krizi ne znižujejo cen vrednejšim predmetom